Na srečo ali včasih nesrečo sem se rodila med zelenjem in cvetjem. Poklic je življenje in naša družinska tradicija pač. Želja po ustvarjanju vrtov in vsega kar je povezano s krajinsko arhitekturo se me vsak dan znova polasti še močneje. Nove vizije, nove priložnosti, novi kraji, predvsem pa ljudje, ki stopajo v moje življenje, bodisi kot stranke, prijatelji ali le prijetni sogovorniki, so tisti ki mi dajejo največjo inspiracijo in odgovore.
Po golem naključju sem imela možnost v enem tednu stopiti v 3 vrtove 3 čudovitih žensk.
#Njihovi vrtovi, vsak zase pripovedujejo zgodbe o življenju, ljubezni in biti.
Sladko- grenko. polno- prazno, temno-svetlo, živahno-umirjeno.... Vse te odtenke prepoznamo in počasi razbiramo zgodbo, ki se plete med tem, ko stopamo in odkrivamo nove kotičke. Ritem življenja se spreminja, smrt in rojstvo, še vedno fascinantna stvar za človeški rod, ali lahko zapolnimo praznino, ki ostane? V celoti zagotovo ne, lahko pa ohranjamo in hranimo lep spomin... Tista lipa cveti vsako pomlad, vsako jesen izgubi liste in botruje zimi vsako leto znova.
Osebnost in vrt sta zagotovo tesno prepleteni stvari, kadar začnemo ustvarjati oblike in zasajati rastline in če počnemo to na pravi način, v končanem delu zagotovo razberemo del sebe, ki lebdi in preganja nadležnega rilčkarja od rododendronov, ki so ravno v najlepšem razcvetu.
”Če še nikoli nisi izkusil veselja, da si dosegel več, zasadi vrt” je rekel eden moder stric.
Še selfija z eno simpatično bordojsko dogo Berto sem uspela narediti in pohitela domov, kjer me je pričakal šopek razcvetelih marjetic, zares lep dan :)
Bronja, Amalija, Barbara, hvala za družbo!
Klementina Tement, dipl.inž. krajinske arhitekture
Ni komentarjev:
Objavite komentar