nedelja, 25. oktober 2015

Organic sunday; Chayote- Cabbage


Plodovi čajot (Sechium edule) so v oktobru in novembru, poleg buč najpogosteje uporabljena zelenjava v naši kuhinji. Veliko ljudi me sprašuje kako jih pripravljamo, kakšen recept najbolj priporočam.  Za pripravo kosila med tednom lahko porabim največ 20 minut. Ni časa niti volje za poglobljene komplikacije pri kuhanju, energijo raje usmerimo v pomembnejše stvari. 

Moj najljubši recept je curry. Paprike, paradižniki, čebula in čajote, popečene na prečiščenem kozjem maslu (Meghee: https://www.facebook.com/ZlatiGhee/). Zelo enostavno, sezonsko zelenjavo z vrta popečemo (10 min), dodamo kurkumo, velikoo currya, čili in kajenski poper.
Čujoto vedno olupim, bodice so precej nežne in postopek ni boleč :)

Bio navadni jogurt, čili, timijan, bazilika so sestavine odlične omake, ki jo priporočam k čajota curryu. Urška je prinesla odlična dalmatinska granatna jabolka, super kombinacija k nežno pikantni zelenjavi.

Več o Chayote- Čajota- mehiška buča;
https://en.wikipedia.org/wiki/Chayote
























Nedelja je ob druženju s parson russel terrierko popolna. Prijetna družba, ne pritožuje se veliko (najbrž nima izbire) vedno polna energije, veliko je prenese še name.
Obožujem vožnjo z avtom, tudi če nimam cilja, na poti se vedno nekaj dogaja.
Narava je čudovita, spreminjanje, minljivost, umiranje jeseni. Spokojno postane, ko se približuje zima. Fotografije posnete ob Dravi, ki skupaj z rastlinjem predstavlja idilično jesensko pokrajino.




























Po hitrem sprehod ob Dravi je sledila delovna brigada pri babici. Vstraja in pridno pridela vso zelenjavo in sadje izključno na svojem vrtu. Pravi organski raj je pri njej. Danes je bilo na sporedu zelje. Prvič sem sodelovala pri ribanju in shranjevanju zelja, sploh ni tako enostavno kot sem si predstavljala. Zataknilo se mi je že pri rezanju zelja, babi je to rešila v sekundici. Po hitri demonstraciji sem nadaljevala samostojno :)
Tako čudovit prizor sem ujela, preden so zeljne glave končale v kadi, kjer se bodo nekaj časa družile skupaj s soljo.
Zelje me vedno spomni na knjigo, lani sem jo videla na knjižnem sejmu, nasmejala me je izvirnost naslova in platnice. Avtorica  Svetlana Slapšak- Iz zgodovinske antropologije hrane – Študija o kulturni, ritualni in kulturni vlogi zelja.





Ni komentarjev:

Objavite komentar